Sončna elektrarna z baterijskim hranilnikom na ključ

Sončna elektrarna: vse na enem mestu

Sončna elektrarna pretvarja sončno svetlobo v elektriko, ki jo porabite doma. Spodaj je zbrano vse, kar potrebujete za odločitev — kako deluje, koliko stane, zakaj je hranilnik postal ključen, kolikšna je subvencija in kako poteka postopek do priklopa. Podrobnosti so v povezanih člankih.

Kako sončna elektrarna deluje

Sistem sestavljajo trije deli. Paneli na strehi pretvarjajo svetlobo v enosmerni tok. Razsmernik ga pretvori v izmeničnega, ki ga uporabljajo gospodinjske naprave; pri sistemih z baterijo to opravi hibridni razsmernik, ki hkrati upravlja panele, hranilnik in omrežje. Hranilnik shrani dnevni višek za večer in noč.

Podnevi elektriko najprej porabite sami, višek se shrani v baterijo, šele nato odide v omrežje. Zvečer črpate iz baterije in šele ko je prazna, kupujete iz omrežja.

Zakaj je hranilnik danes ključen

Nekoč je veljal obračun z neto meritvami, pri katerem je omrežje delovalo kot brezplačna baterija. Po novem obračunu to ne drži več, zato je edini pravi vir prihranka lastna poraba.

Kolikšna je razlika, smo izračunali z urno simulacijo čez celo leto: gospodinjstvo brez baterije porabi samo 29 % proizvedene elektrike, s hranilnikom v razmerju 1,5 kWh na megavatno uro letne porabe pa 60 %. Preostanek gre v omrežje po bistveno nižji ceni, kot je nakupna. Kdaj se baterija splača in kdaj manj, razčlenimo v članku se baterijski hranilnik splača, ceno sistema z baterijo pa v članku sončna elektrarna s hranilnikom: cena.

Koliko elektrike proizvede pri nas

Proizvodnjo določajo lega, naklon in orientacija strehe. Po podatkih evropskega sistema PVGIS znaša letni donos pri strehi z naklonom 30° proti jugu:

Kraj	Letna proizvodnja	8 kWp letno
Ljubljana	1.155 kWh na kWp	≈ 9.240 kWh
Maribor	1.202 kWh na kWp	≈ 9.616 kWh
Koper	1.321 kWh na kWp	≈ 10.568 kWh

Za svojo streho izračun dobite v orodju izračun proizvodnje, ki pokriva deset krajev, šest naklonov in pet orientacij. Vzhodno-zahodna postavitev proizvede nekoliko manj kot južna, a bolj enakomerno čez dan, kar lahko celo poveča lastno porabo — več o tem v članku naklon in orientacija strehe.

Koliko stane sončna elektrarna

Cena je odvisna od moči, velikosti hranilnika in kakovosti komponent. V našem ceniku zgoraj se giblje od 12.000 € za 8 kW s hranilnikom 16 kWh do 19.000 € za 16 kW s hranilnikom 32 kWh, z DDV in pred subvencijo. Izračun na vrhu te strani sproti pokaže znesek za plačilo in znesek po subvenciji.

Dve številki je treba ločiti: kWp pove, koliko sistem proizvede, kWh pa, koliko hranilnik shrani. Obe je treba uskladiti z vašo porabo. Kaj vse se skriva v ceni, razčlenimo v članku kaj vpliva na ceno sončne elektrarne.

Kako veliko elektrarno potrebujete

Izhodišče je letna poraba z obračuna dobavitelja in razpoložljiva streha. Prevelik sistem po nepotrebnem dvigne ceno, premajhen ne pokrije porabe. Pri hranilniku velja pravilo, da naj pokrije eno večerno in nočno porabo — vse čez to se polni le ob najboljših dnevih.

V praksi je 8 kW pri hiši postalo skoraj izhodiščna velikost, ker poraba z leti raste: toplotna črpalka, klima, električni avto. Kako to vpliva na dimenzioniranje, opisuje članek toplotna črpalka in električni avto, velikost pa vam predlaga konfigurator.

Subvencija zniža naložbo

Po veljavnem javnem pozivu znaša subvencija za elektrarno z baterijskim hranilnikom do 675 € na kilovat oziroma največ 40 % upravičenih stroškov, za elektrarno brez hranilnika pa do 250 € na kilovat oziroma največ 25 %. Razlika je velika in del cene baterije torej pokrije višja subvencija.

Subvencijo dodeli in nakaže Borzen na vaš račun po plačilu celotne naložbe. Pogoje, roke in postopek pojasnjuje članek subvencija Borzen; dokumentacijo uredimo mi.

Kdaj se naložba povrne

Vračilna doba je neto naložba po subvenciji, deljena z letnim prihrankom. Za realne primere naš izračun pokaže 5 do 7 let. Po tem obdobju je proizvedena elektrika tako rekoč brezplačna, sistem pa deluje naprej.

Številka za vaše podatke je zanesljivejša od vsakega splošnega pravila — dobite jo v orodju izračun prihranka, ki primerja različico z baterijo in brez nje.

Postopek od ideje do priklopa

1. Analiza porabe in ogled strehe — določitev velikosti sistema.
2. Ponudba, razčlenjena po komponentah.
3. Vloga za soglasje za priključitev pri distributerju.
4. Montaža panelov, razsmernika in hranilnika.
5. Priklop, meritve in dokumentacija.
6. Uveljavitev subvencije po izvedeni naložbi.

Dokumentacijo za soglasje in za subvencijo uredimo namesto vas. Kaj sledi po priklopu, opisuje članek kaj se zgodi po priklopu, najpogostejši razlogi za zavrnitev vloge pa so zbrani v članku zavrnjena vloga.

Pogoste napake

• Napačno dimenzioniranje — sistem, ki ne ustreza porabi.
• Hranilnik brez premisleka — prevelik je plačana kapaciteta, ki se nikoli ne napolni.
• Navaden razsmernik namesto hibridnega — poznejša dograditev baterije je dražja.
• Prepozna vloga za subvencijo — pravice do sredstev ni mogoče uveljavljati nazaj.
• Spregledano senčenje — dimnik ali drevo lahko občutno znižata donos; rešujejo ga optimizatorji.

Vzdrževanje in življenjska doba

Sistem ima malo gibljivih delov in je nezahteven za vzdrževanje. Paneli se ob dežju v veliki meri očistijo sami, smiselno pa je spremljati proizvodnjo prek aplikacije — nenaden padec je prvi znak težave. Podrobneje v članku vzdrževanje in življenjska doba.

Vrste sončnih elektrarn

Glede na povezavo z omrežjem ločimo štiri izvedbe, ki se razlikujejo po ceni in po tem, koliko neodvisnosti prinesejo.

• Omrežna (on-grid) — brez hranilnika, presežke oddaja v omrežje. Najcenejša, a z najnižjo lastno porabo in nižjo subvencijo.
• Hibridna s hranilnikom — povezana z omrežjem in opremljena z baterijo. Danes najpogostejša izbira za hiše, ker dvigne lastno porabo z 29 na okoli 60 odstotkov.
• Otočna (off-grid) — povsem brez omrežja, kjer priključka ni: zidanice, planinske koče, oddaljeni objekti. Zahteva večji hranilnik in skrbno načrtovanje porabe.
• Balkonska — majhen sistem za stanovanja in najemnike. Ni nadomestilo za strešno elektrarno, je pa vstop v samooskrbo brez posega v streho.

Za večino hiš je smiselna hibridna izvedba: združuje varnost omrežne povezave z visoko samooskrbo. Kaj samooskrba pomeni v praksi in kako se meri, pojasnjuje članek samooskrba z elektriko.

Kaj vključuje elektrarna na ključ

Pri ponudbi je pomembno, kaj je v ceni in kaj ne. Naša cena, izračunana na vrhu strani, vključuje:

• panele, nosilno konstrukcijo, hibridni razsmernik in baterijski hranilnik;
• montažo panelov in konstrukcije;
• elektroinštalacijska dela s prenapetostno zaščito na enosmerni in izmenični strani, elektro omarico in varovalkami;
• zagon sistema, priklop na omrežje in meritve;
• povezavo sistema s telefonom za spremljanje delovanja;
• urejanje dokumentacije za distributerja in vloge za subvencijo.

Garancija je 10 let na hranilnik in 10 let na razsmernik, na panele pa ločeno na izdelek in na padanje moči. Ponudbo, ki tega ne razčleni, je težko primerjati z drugo — zato je razčlenjena ponudba prvo, kar je vredno zahtevati.

Kako izbrati izvajalca

Elektrarna je naložba za desetletja, izvajalec pa jo spremlja ves ta čas. Pri primerjavi ponudb bodite pozorni na:

• razčlenjeno ceno po komponentah, ne le skupno vsoto;
• garancije, navedene ločeno za panele, razsmernik in hranilnik;
• kdo uredi dokumentacijo za soglasje in za subvencijo;
• reference — izvedene postavitve, ki si jih lahko ogledate;
• kdo servisira sistem po priklopu in v kolikšnem času se odzove.

Najnižja cena je pogosto najdražja pot: cenejše komponente imajo krajšo življenjsko dobo, izpadla dokumentacija pa lahko zamakne priklop za mesece. Naše izvedene postavitve so zbrane med referencami.

Kaj se zgodi s presežki

Elektrika, ki je ne porabite in je hranilnik ne shrani, odide v omrežje. Zanjo dobite bistveno manj, kot vas stane nakup — in prav ta razlika je razlog, da se izplača povečati lastno porabo, ne pa proizvodnjo za vsako ceno.

Zato se pri dimenzioniranju splača razmisliti tudi o tem, kdaj elektriko porabljate: pomivalni stroj in polnjenje avtomobila čez dan sta cenejša od baterije, ki bi isto energijo shranila. Kako je urejen obračun po novem, pojasnjuje članek o obračunu elektrike.

Pogosta vprašanja