Pogodba o uporabi sistema za samooskrbo pri sončni elektrarni je pravni dokument, ki ga sklene lastnik sončne elektrarne z elektrodistribucijskim podjetjem ali sistemskim operaterjem distribucijskega omrežja (v Sloveniji je to običajno SODO – Sistemski operater distribucijskega omrežja z električno energijo, ki deluje prek lokalnih distribucijskih podjetij, kot so Elektro Ljubljana, Elektro Maribor ipd.). Ta pogodba ureja pogoje, pod katerimi lahko posameznik ali gospodinjstvo uporablja sončno elektrarno za samooskrbo z električno energijo, vključno s priključitvijo na omrežje in obračunom energije.

Namen pogodbe

Pogodba o uporabi sistema za samooskrbo je ključna za vzpostavitev pravnega razmerja med lastnikom sončne elektrarne in distribucijskim omrežjem. Njen glavni namen je:

1. Ureditev priključitve: Določa tehnične in pravne pogoje za priključitev sončne elektrarne na distribucijsko omrežje.
2. Obračun energije: Omogoča sistem neto merjenja (angl. net metering), kjer se beleži razlika med proizvedeno in porabljeno energijo.
3. Zagotavljanje skladnosti: Potrjuje, da sončna elektrarna izpolnjuje vse zakonske in tehnične zahteve za samooskrbo.
4. Določitev pravic in obveznosti: Jasno opredeljuje odgovornosti obeh strani – lastnika elektrarne in distribucijskega operaterja.

Pravna podlaga v Sloveniji

V Sloveniji je pogodba o uporabi sistema za samooskrbo urejena z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19 in spremembe), ki je začela veljati leta 2019. Ta uredba določa pravila za posameznike, gospodinjstva in manjše skupnosti, ki želijo proizvajati električno energijo za lastne potrebe z obnovljivimi viri, kot so sončne elektrarne. Pogodba temelji tudi na Zakonu o oskrbi z električno energijo (ZOE) ter tehničnih pravilih distribucijskih operaterjev.

Vsebina pogodbe

Pogodba o uporabi sistema za samooskrbo običajno vsebuje naslednje elemente:

• Podatki o strankah: Identifikacija lastnika sončne elektrarne (ime, naslov, EMŠO ali davčna številka) in distribucijskega operaterja.
• Podatki o merilnem mestu: Enolična identifikacijska številka merilnega mesta, kjer je nameščen števec.
• Tehnični podatki o elektrarni: Nazivna moč sončne elektrarne (v kW), tip opreme (npr. inverter, števci) in lokacija namestitve.
• Pogoji priključitve: Specifikacije, kako je elektrarna priključena na omrežje, in potrditev skladnosti s tehničnimi standardi.
• Način obračuna: Opis sistema neto merjenja – kako se beleži proizvedena energija, porabljena energija in morebitni viški, ki gredo v omrežje.
• Obveznosti lastnika: Na primer vzdrževanje opreme, sporočanje sprememb ali napak na sistemu.
• Obveznosti operaterja: Zagotavljanje priključitve, vzdrževanje števcev in obračunavanje energije.
• Trajanje pogodbe: Običajno je pogodba sklenjena za nedoločen čas z možnostjo odpovedi pod določenimi pogoji.
• Podpisi: Podpis obeh strank za potrditev soglasja.

Sistem neto merjenja

Eden od ključnih vidikov pogodbe je ureditev neto merjenja. V praksi to pomeni, da:

• Če sončna elektrarna proizvede več energije, kot je gospodinjstvo porabi, se višek prenese v omrežje in se “shrani” kot dobroimetje.
• Če gospodinjstvo porabi več energije, kot je proizvede (npr. ponoči ali ob slabem vremenu), se razlika črpa iz omrežja.
• Obračun se izvede na letni ravni – če je skupna letna proizvodnja večja od porabe, višek energije propade (lastnik ga ne more prodati ali prenesti na naslednje leto, razen v primeru posebnih shem).

Postopek sklenitve pogodbe

1. Prijava in soglasje: Lastnik najprej pri distribucijskem operaterju zaprosi za soglasje za priključitev sončne elektrarne na omrežje.
2. Namestitev elektrarne: Po pridobitvi soglasja se izvede namestitev sistema v skladu s tehničnimi zahtevami.
3. Pregled merilnega mesta: Pooblaščeni tehnik opravi pregled in izda zapisnik o pregledu merilnega mesta (glej prejšnji članek).
4. Podpis pogodbe: Na podlagi zapisnika in drugih dokumentov (npr. dokazila o lastništvu, tehnične dokumentacije) se sklene pogodba.
5. Začetek obratovanja: Po podpisu pogodbe začne sončna elektrarna uradno delovati v sistemu samooskrbe.

Prednosti in omejitve

Prednosti:

• Zmanjšanje stroškov za elektriko z lastno proizvodnjo.
• Možnost uporabe omrežja kot “virtualne baterije” za viške energije.
• Prispevek k trajnostnemu razvoju in zmanjšanju ogljičnega odtisa.

Omejitve:

• Viški energije se ne plačajo (razen v posebnih primerih, če lastnik preide v status proizvajalca).
• Moč elektrarne je omejena (v Sloveniji običajno na 0,8-kratnik priključne moči odjemnega mesta, npr. do 11 kW za gospodinjstva).
• Potrebna je začetna investicija in skladnost z vsemi predpisi.

Zaključek

Pogodba o uporabi sistema za samooskrbo pri sončni elektrarni je temeljni dokument, ki lastniku omogoča zakonito in učinkovito uporabo sončne energije za lastne potrebe. V Sloveniji je postopek dobro urejen, saj spodbuja prehod na obnovljive vire energije, hkrati pa zagotavlja stabilnost električnega omrežja. Če razmišljate o njeni sklenitvi, je priporočljivo, da se posvetujete z distribucijskim operaterjem ali ponudnikom sončnih elektrarn, ki vam lahko pomaga pri pripravi dokumentacije in izpolnitvi vseh pogojev.